APDEJT.si

Izjave Johanna Wadephula (CDU) o Siriji so povzročile notranji spor v njegovi stranki, celo zahtevo po odstopu. Razpravo so spodbudile napake ministra, vendar niso edini razlog za nesoglasja.

Donald Trump se aktivno vmešava v dogajanje v Latinski Ameriki, kljub načelu "America first". Poročila govorijo o operacijah Cie v Venezueli, sporih s kolumbijskim predsednikom Petrom in finančni podpori Javierju Mileiju. Razlogi za to vmešavanje ostajajo nejasni.

Po tem, ko je Svet za varnost Združenih narodov odpravil sankcije proti Ahmadu al Šaraju, začasnemu predsedniku sirske vlade, ga je tudi Velika Britanija umaknila s seznama sankcioniranih oseb. Evropska unija je napovedala, da bo sledila temu zgledu.

Združeni narodi opozarjajo, da v Sudanu ni videti umiritve vojne, temveč nasprotno, zaznavajo znake stopnjevanja konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar le pod pogojem, da bo srečanje prineslo konkreten rezultat. Izjava je bila objavljena na kanalu »RBC-Ukrajina«.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je zavrnil ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov izgubil zaupanje predsednika Vladimirja Putina. Peskov je dejal, da so te trditve neresnične.

Madžarski premier Viktor Orbán je obiskal Združene države Amerike, kjer se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je izrazil navdušenje nad Orbánom in napovedal njegov uspeh na prihodnjih volitvah.

Evropska unija je zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov v schengensko območje brez nadzora potnih listov. Razlog za to so nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini, vse pogostejša dejanja sabotaže, za katera se krivi Moskvo, in možnost zlorabe sistema.

Tajvanska podpredsednica je pozvala Evropsko unijo, naj okrepi varnostne in trgovinske vezi s Tajvanom ter podpre njegovo demokracijo. V redkem nagovoru mednarodnim zakonodajalcem je opozorila na naraščajoče grožnje s strani Kitajske in pozvala k večji podpori Tajvanu.

Združene države Amerike se niso udeležile srečanja Združenih narodov, kjer so pregledovali stanje človekovih pravic v ZDA. Odsotnost ZDA je povzročila zaskrbljenost med organizacijami za človekove pravice.

Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nakazal možnost izvzetja Madžarske iz sankcij proti ruskemu naftnemu derivatu, kar bi lahko vplivalo na ravnovesje med ZDA, Evropo in Rusijo. Trump je poudaril, da je za Madžarsko, ki nima dostopa do morja, težko zagotavljati nafto iz drugih virov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izrazil nasprotovanje, saj meni, da Rusija ne bi smela imeti možnosti prodaje nafte v Evropi. Pozval je tudi Orbana, naj preneha blokirati poskuse Ukrajine za vstop v EU.

Trinidad in Tobago, ki leži blizu obale Venezuele, je spremenil svojo zunanjo politiko in se postavil na stran Združenih držav Amerike. Ta sprememba odraža spreminjajočo se geopolitično situacijo v regiji in ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da si samo Združene države Amerike in Madžarska iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Venezelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je zanikal obstoj tako imenovanega "Kartela Sonc" in ga označil za "narrativo" Združenih držav Amerike. ZDA to domnevno organizacijo obravnavajo kot teroristično in trdijo, da jo vodi predsednik Nicolás Maduro skupaj z vodstvom vlade in pripadniki oboroženih sil. Cabello se je odzval v času, ko ZDA izvajajo pomorsko in zračno prisotnost v Karibskem morju, blizu venezuelskih voda, z namenom boja proti trgovini z drogami.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.

Norveška ministrica za ribištvo, Marianna Sivertsen Næss, je sporočila, da so se pogovori med Norveško in Rusijo o ribolovu znašli v slepi ulici po več kot pol stoletja sodelovanja. Rusija bi lahko povečala izlov majhnih rib v svoji gospodarski coni brez dogovora z Oslom, datuma za nadaljevanje pogovorov o kvotah za izlov trske pa še niso določili.

Predsednik ZDA Donald Trump je gostil voditelje petih držav Srednje Azije v Beli hiši, kjer so sklenili trgovinske in naložbene dogovore, osredotočene na redke zemeljske minerale. Namen srečanja je bil okrepiti vpliv ZDA v regiji, bogati z viri, medtem ko so trgovinski odnosi s Kitajsko napeti. ZDA si prizadevajo zagotoviti dostop do teh kovin, ki so ključne za pametne telefone, električna vozila in vojaško industrijo.

Romunski predsednik Nicusor Dan se je po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih razmerah in potrebi po prizadevanjih za trajen mir v Ukrajini. Dogovorila sta se, da bosta nadaljevala delo na vzpostavitvi strateškega partnerstva med državama.

Donald Trump še vedno vztraja, da bi bila Budimpešta primerna lokacija za srečanje z Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Kljub temu ni znakov, da bi se srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini zgodilo kmalu.

Donald Trump je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini končal v bližnji prihodnosti, pri čemer je dodal, da se je včasih treba boriti nekoliko dlje. Viktor Orban pa je med srečanjem s Trumpom poudaril, da je neenotnost Zahoda vzrok za neuspeh pogajanj o rešitvi konflikta v Ukrajini.

Srbska skupščina je sprejela poseben zakon, ki omogoča rušenje arhitekturnega spomenika v Beogradu, poškodovanega v Natovem bombardiranju leta 1999. S tem je stavbi odvzeta zaščita kulturnega spomenika, kar odpira pot za gradnjo luksuznega poslovno-hotelskega kompleksa, ki naj bi ga izvajala družina nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Kreml je zanikal, da bi bil ruski predsednik Vladimir Putin nezadovoljen z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Govorice so se pojavile po tem, ko Lavrov ni bil prisoten na pomembni seji sveta za nacionalno varnost, nekateri pa so trdili, da je njegov slog pogovora pokvaril načrtovano srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te govorice nimajo nobene zveze z realnostjo in potrdil, da Lavrov normalno opravlja svoje delo.

Donald Trump je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána v Beli hiši in ga označil za 'izjemnega voditelja'. Trump je obljubil, da bo preučil možnost izvzetja Madžarske iz sankcij glede nakupa ruske nafte. Orbán naj bi si od Trumpa izposodil tiskovnega predstavnika Bele hiše in ga s tem nasmejal.

Aleksander Lukašenko je izdal natančna navodila beloruskim mejnim enotam za delovanje na meji z Litvo. V prihodnjih dneh naj bi se okrepilo delo vzdolž celotne belorusko-litovske meje. Informacijo je posredoval Telegram kanal »Pул Первого« s sklicevanjem na poročilo predsednika državnega mejnega odbora.

Protestniki so v četrtek v Parizu trikrat prekinili nastop Izraelske filharmonije. Med koncertom so se prižigale bakle, metale dimne bombe in izbruhnili fizični spopadi.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 7. novembra srečal s pakistanskim premierjem Məhəmmədom Šahbazom Šərifom. Srečanje je vključevalo pogovore v ožjem krogu in skupno kosilo, kot je sporočila tiskovna služba predsednika.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, kar pomeni, da bodo za vsako potovanje v EU potrebovali novo vizum. Ta odločitev je odgovor na hibridno vojno Rusije v Evropi in sledi pozivom nekaterih držav članic EU k omejitvi dostopa ruskih državljanov do držav Evropske unije. EU ne bo več izdajala vizumov za večkratni vstop za območje schengna ruskim državljanom.

Na tisoče Venezuelcev je v Združenih državah Amerike izgubilo zaščito pred deportacijo, saj se je iztekel program Začasnega zaščitnega statusa (TPS). Odločitev je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, podprla pa jo je tudi odločitev Vrhovnega sodišča. Venezuelci sedaj iščejo druge možnosti, da bi se izognili deportaciji.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane. Po novem ne bodo več dobili vizumov za večkratni vstop, temveč bodo morali za vsak vstop v Evropsko unijo zaprositi za nov vizum. Komisija je to sporočila v izjavi.

Iranski zunanji minister je odgovoril na izjave izraelskega premierja, ki je Izrael označil za steber stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Minister je s tem izrazil nesoglasje z izraelsko politiko.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

Švica bo upoštevala nova vizumska pravila Evropske unije za ruske državljane. Švicarski državni sekretariat za migracije je sporočil, da so odločitve Evropske komisije pravno zavezujoče za Bern. Kot pridružena članica schengenskega sporazuma, Švica sprejema vse spremembe tega sporazuma, vključno z omejitvami pri izdajanju vizumov za večkratni vstop ruskim državljanom. Omejitve bodo začele veljati 8. novembra, ne bodo pa vplivale na že izdane vizume. Švica bo še naprej izdajala vizume za večkratni vstop v posameznih primerih, če bo to nujno potrebno.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je v petek v Nacionalni palači sprejela francoskega predsednika Emmanuela Macrona na uradnem obisku, ki je osredotočen na politično in gospodarsko sodelovanje. To je prvi uradni obisk evropskega voditelja v Mehiki, odkar je Sheinbaum prevzela položaj oktobra 2024. Macronov obisk je prvi obisk francoskega predsednika v Mehiki v zadnjih 11 letih. Mehika bo zahtevala vrnitev zgodovinskih kodeksov, ki so trenutno v Franciji.

Madžarski premier Viktor Orban je v Washingtonu obiskal Donalda Trumpa, da bi poskušal doseči izjemo glede uvoza ruske nafte, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si je prizadeval okrepiti gospodarske vezi in utrditi svojo strategijo ravnotežja med ZDA in Rusijo.

Poročila o pokolu stotine sudanskih civilistov po zavzetju mesta El Fašer s strani uporniških sil za hitro podporo (RSF) so zadnje poglavje v brutalnem konfliktu, ki je v zadnjih dveh letih in pol zahteval že več kot 150.000 življenj. Konflikt v Sudanu je močno zaznamovan s tujim vplivom.

Ameriška vlada je sporočila, da je izvedla novo ofenzivo proti plovilom v Karibskem morju. Od 2. septembra so v mednarodnih vodah izvedli že 17 napadov na plovila, za katera trdijo, da prevažajo narkotike. Pri tem je bilo uničenih 18 plovil in ubitih 70 ljudi. ZDA za svoje trditve niso predložile dokazov.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

V Ženevi so se zbrali uradniki in zagovorniki človekovih pravic, da bi izrazili zaskrbljenost zaradi stanja človekovih pravic pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Obenem so obsodili odločitev Washingtona, da se ne udeleži pregleda stanja človekovih pravic v ZDA.

Predsednik Hrvatskega narodnega sabora (HNS) BiH, Dragan Čović, je izjavil, da je Evropska unija odprla vrata Bosni in Hercegovini, ter da bi bila naivnost, če država te priložnosti ne bi izkoristila. Poudaril je, da bo Svet ministrov sprejel odločitev o glavnem pogajalcu.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku. Predlagani zakon naj bi ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Evropska unija je zaostrila pravila za izdajo viz ruskim državljanom zaradi varnostnih pomislekov in vojne v Ukrajini. Ruskim državljanom ne bodo več izdajali viz za večkratni vstop, ampak bodo morali za vsako potovanje v EU zaprositi posebej. Vloge bodo podvržene strožjim preverjanjem, potovanje v Evropo pa je opredeljeno kot privilegij in ne kot pravica.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Islamistični talibani so očitno prevzeli afganistanski konzulat v Bonnu. To je povzročilo zaskrbljenost in strah med afganistanskimi begunci v Nemčiji, na primer v Kielu, glede njihove varnosti. Tudi organizacije za pomoč beguncem so izrazile globoko zaskrbljenost.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

Predsednik Ahmed al-Sharaa bo v ponedeljek kot prvi sirski voditelj uradno obiskal Belo hišo, kar je vrhunec njegovega dela, s katerim je po prevzemu oblasti končal izolacijo države. Sharaa, čigar uporniške sile so konec lanskega leta strmoglavile dolgoletnega vladarja Basharja al-Assada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da bo Sharaa "upajmo" podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS), ki jo vodi ZDA.